Janezov evangelij

JANEZOV EVANGELIJ
11. poglavje

JEZUS OBUDI LAZARJA

1 Bil pa je nekdo bolan, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte.
2 Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi; njun brat Lazar je bil bolan.
3 Sestri sta mu torej sporočili:"Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan."
4 Ko je Jezus to slišal je rekel:"Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da se po njej oslavi Sin božji."
5 Jezus je ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja.
6 Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil,
7 potem pa je rekel učencem:"Pojdimo spet v Judejo!"
8 Učenci mu rečejo:"Rabi, pravkar so ter hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?"
9 Jezus je odgovoril:"Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta.
10 Če pa kdo hodi ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči."
11 To je izgovoril in nato jim je rekel:"Naš prijatelj Lazar je zaspal, pa grem, da ga zbudim."
12 Njegovi učenci so mu rekli:"Gospod če je zaspal, bo ozdravel."
13 Jezus pa je govoril o njegovi smrti, a oni so mislili, da govori o navadnem spanju.
14 Tedaj jim je Jezus naravnost povedal:"Lazar je umrl
15 in zaradi vas se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!"
16 Tomaž, ki se imenuje Dvojček, je tedaj rekel ostalim učencem:"Pojdimo še mi, da umremo z njim."
17 Jezus je tedaj prišel in ga našel, ko je bil že štiri dni v grobu.
18 Betanija je bila blizu Jeruzalema, oddaljena kakih petnajst tečajev.
19 Mnogo Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi brata.
20 Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti, Marija pa je ostala doma.
21 Marta je rekla Jezusu:"Gospod, ki bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.
22 A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš."
23 Jezus ji reče:"Tvoj brat bo vstal."
24 Marta mu odgovori:"Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan."
25 Jezus ji reče:"Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje,
26 in kdorkoli živi in veruje vame, ne bo umrl vekomaj. Veruješ to?"
27 "Da, Gospod,"mu reče:"verujem, da si it Kristus, Sin božji, ki je imel priti na svet."
28 Po teh besedah je odšla in na tihem poklicala svojo sestro Marijo in ji rekla:"Učitelj je tukaj in te kliče."
29 Ko je Marija to slišala, je hitro vstala in šla k njemu;
30 Jezus namreč še ni prišel v vas, ampak je bil še na kraju, kjer ga je srečala Marta.
31 Ko so Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli, da je Marija hitro vstala in šla ven, so šli za njo, misleč, da gre h grobu, da bi tam jokala.
32 Ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus in ga zagledala, mu je padla k nogam ter mu rekla: "Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl."
33 Ko jo je Jezus videl, kako joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, se je zgrozil v duhu in globoko ganjen
34 jih je vprašal:"Kam ste ga položili?" Rekli so mu:"Gospod, pridi in poglej!"
35 Jezus se je zjokal.
36 Judje so tedaj govorili:"Glejte, kako ga je ljubil!"
37 Nekateri med njimi pa so rekli:"Ali ni mogel on, ki je odprl oči slepemu, tudi storiti, da bi ta ne umrl?"
38 Jezus se je spet zgrozil v sebi in prišel h grobu. Bila je to votlina in k njej je bil prislonjen kamen.
39 Jezus veli:"Odvalite kamen!" Marta, sestra umrlega, mu reče:"Gospod, že smrdi; kajti že četrti dan je v grobu."
40 Jezus ji reče:"Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo božjo, če boš verovala?"
41 Odvalili so torej kamen. Jezus pa je povzdignil oči kvišku in rekel:"Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal.
42 Saj jaz sem vedel, da me ti vselej poslušaš, toda zaradi ljudstva, ki stoji okoli mene sem to rekel, da bi verovali, da si me ti poslal."
43 Ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom:"Lazar, pridi ven!"
44 In umrli je prišel ven, povezan na nogah in rokah s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim reče:"Razvežite ga in pustite, naj odide."

JEZUSA SKLENEJO UMORITI

45 Mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je storil, je tedaj zacelo verovati vanj;
46 nekateri izmed njih pa so odšli k farizejem in jim povedali, kaj je Jezus storil.
47 Veliki duhovniki in farizeji so sklicali zbor in so govorili:"Kaj naj storimo? Kajti ta človek dela mnogo znamenj.
48 Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj in prišli bodo Rimljani ter nam odvzeli našo zemljo in narod."
49 Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel:"Vi nič ne veste
50 in ne pomislite, da je za vas bolje, da eden umre za ljudstvo in ne propade ves narod."
51 Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot veliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Jezus umreti za narod;
52 pa ne samo za narod, ampal da bi zbral razkropljene božje otroke.
53 Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga umorijo.
54Jezus torej ni več očitno hodil med Judi, ampak je od tam odšel v pokrajino blizu puščave, v mesto imenovano Efraim, in je s svojimi učenci ostal tam.
55 Bila je pa blizu judovska velika noč in mnnogo ljudi z dežele je šlo pred veliko nočjo v
Jeruzalem, da bi se očistili.
56 Iskali so Jezusa ter se v templju med seboj pogovarjali:"Kaj se vam zdi? Gotovo ne pride na praznik?
57 Veliki duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, če kdo zve, kje je, naj naznani, da ga bodo prijeli.