Janezov evangelij

JANEZOV EVANGELIJ
10. poglavje

DOBRI PASTIR

1 "Resnično, resnično vam povem: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ta je tat in ropar.
2 Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac.
3 Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje kliče po imenu in jih vodi ven.
4 Kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas.
5 Za tujcem pa ne pojdejo, ampak bodo zbežale od njega, ker ne poznajo glasu tujca."
6 To priliko jim je povedal Jezus; oni pa niso razumeli tega, kar jim je govoril.
7 Jezus jim je torej zopet spregovoril:"Resnično, resnično vam povem: Jaz sem vrata k ovcam.
8 Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, ovce pa jih niso poslušale.
9 Jaz sem vrata: kdor vstopi skozi mene, bo rešen in bo hodil noter in ven in bo našel pašo.
10 Tat ne pride, razen da krade in kolje in uničuje; jaz sem prišel, da bi imeli življenje in to v vsej polnosti.
11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da' svoje življenje za ovce.
12 Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da volk prihaja, popusti ovce in zbeži; volk pa jih zgrabi in razkropi.
13 Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ni v skrbeh za ovce.
14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene,
15 kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce.
16 Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.
17 Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, pa ga zopet prejmem.
18 Nihče mi ga ne more vzeti, ampak dam ga prostovoljno. Oblast imam, da ga dam in oblast imam, da ga zopet vzamem. To zapoved sem prejel od svojega Očeta."
19 Zaradi teh besed je vnovič nastal razdor med Judi.
20 Mnogi med njimi so govorili:"Hudega duha ima in meša se mu, kaj ga poslušate?"
21 Drugi pa so govorili:"To niso besede obsedenega; ali more hudi duh slepim odpreti oči?"

JEZUS - BOŽJI SIN

22 V Jeruzalemu so takrat slavili praznik tempeljskega posvečenja.
23 Bila je zima in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebrišču.
24 Obstopili so ga Judje in ga vprašali:"Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, nam odkrito povej!"
25 Jezus jim je odgovoril:"Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ki jih izvršujem v imenu
svojega Očeta, pričajo o meni.
26 Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac.
27 Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in za menoj hodijo.
28 In jaz jim dajem večno življenje in nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal
iz moje roke.
29 Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh in niti ene ne more nihče iztrgati iz roke mojega Očeta.
30 Jaz in Oče sva eno."
31 Tedaj so Judje zopet pograbili kamenje, da bi ga kamnali.
32 Jezus pa jim je rekel:"Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; zaradi katerega od teh me hočete kamnati?"
33 Judje so mu odgovorili:"Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga."
34 Jezus jim je odgovoril:"Ali ni zapisano v vaši postavi: 'Jaz sem rekel: bogovi ste'?
35 Če je bogove imenoval tiste, katerim je bila govorjena božja beseda, in pismo se ne more ovreči -
36 ali boste tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel:'Sin božji sem?'
37 Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikakor ne verujte;
38 če pa jih vršim, čeprav meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in vedeli, da je Oče v meni in jaz v Očetu."
39 Spet so ga hoteli zgrabiti, pa se je umaknil njihovim rokam.
40 Ponovno je odšel čez Jordan v tisti kraj, kjer je Janez najprej krščeval in je tam ostal.
41 In mnogo jih je prišlo k njemu in so govorili:"Janez ni storil nobenega znamenja; toda vse kar je Janez rekel o njem, je bilo resnično."
42 In mnogi so tam začeli verovati vanj.