OZDRAVLJENJE BOLNEGA V BETEZDI

1 Potem je bil judovski praznik in Jezus se je napotil v Jeruzalem.
2 V Jeruzalemu pri Ovčjih vratih pa je kopel, ki se po hebrejsko imenuje Bethezda in ima pet lop.
3 V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih, ki so pričakovali valovanja vode.
4 Kajti od časa do časa je prihajal v kopel angel Gospodov in voda je vzvalovila; in kdor je po vzvalovanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katerokoli bolezen.
5 Bil pa je tam neki človek, ki je bil osemintrideset let bolan.
6 Jezus ga je videl, kako leži tam in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel:"Ali hočeš ozdraveti?"
7 Bolnik mu je odgovoril:"Gospod, nimam nikogar, ki bi me dal v kopel, kadar voda vzvalovi; medtem pa, ko se jaz pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug."
8 Jezus mu reče:"Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!"
9 In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil.

PREGANJANJE ZARADI SOBOTE

Tisti dan pa je bila sobota.
10 Zatorej so Judje rekli ozdravljencu:"Sobota je; ne smeš postelje nositi."
11 On pa jim je odgovoril:"Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel:'Vzemi svojo posteljo in hodi.'"
12 Vprašali so ga torej:"Kdo je tisti, ki ti je rekel:'Vzemi svojo posteljo in hodi'?"
13 Toda ozdravljenec ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil od tam zaradi množice.
14 Pozneje ga je Jezus našel v templju in mu rekel:"Glej, ozdravel si; ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega."
15 Mož je odšel in Judom povedal, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16 In zaradi tega, ker je Jezus delal taka znamenja v soboto, so ga Judje preganjali.
17 Jezus pa jim je rekel:"Moj Oče dela doslej in tudi jaz delam."
18 Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal enakega Bogu.

ODNOS MED BOGOM OČETOM IN JEZUSOM

19 Jezus je torej odgovoril in jim rekel:"Resnično, resnično vam povem: Sin ne more sam od sebe delati ničesar, razen, kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, dela enako tudi Sin.
20 Oče namreč Sina ljubi in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela kot ta mu bo pokazal, da se boste čudili.
21 Kakor namreč Oče obuja in oživlja mrtve, tako tudi Sin oživlja, kater hoče.
22 Kajti Oče tudi nikogar ne sodi, temveč je vso sodbo dal Sinu,
23 da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.

24 Resnično, resnično vam povem: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je iz smrti prestopil v življenje.
25 Resnično, resnično vam povem: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas božjega Sina in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.
26 Kajti kakor ima Oče v sebi življenje, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.
27 In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov.
28 Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali njegov glas:
29 in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k sodbi.
30 Jaz ne morem delati ničesar sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.
31 Če bi pričal sam o sebi, moje pričevanje ne bi bilo resnično;
32 drug je, ki pričuje o meni in vem, da je resnično pričevanje, ki ga daje o meni.
33 Vi ste poslali k Janezu in pričeval je za resnico.
34 Jaz sicer ne sprejamam pričevanja od človeka; to pa pripovedujem le zato, da bi se vi rešili.
35 On je bil svetilka, ki gori in sveti, vam pa je bilo po volji, da se nekaj časa veselite v njegovi svetlobi.
36 Jaz imam večje pričevanje, kakor je Janezovo; dela namreč, ki mi jih je dal Oče, da jih izvršim,
prav ta dela, ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je Oče poslal.
37 Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni. Nikoli niste slišali njegovega glasu, ne videli njegovega obličja
38 in njegove besede nimate, da bi prebivala v vas, ker ne verujete temu, ki ga je on poslal.
39 Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje; a prav ta so, ki pričajo o meni,
40 vi pa nočete priti k meni, da bi imeli življenje.
41 Ne sprejemam časti od ljudi;
42 toda poznam vas, da nimate v sebi božje ljubezni.
43 Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti; če pride kdo drug v lastnem imenu, njega sprejmete.
44 Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog?
45 Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu; toži vas že Mojzes, v katerega zaupate.
46 Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli meni, on je namreč pisal o meni.
47 Če pa ne verjamete njegovemu pismu, kako bi potem verjeli mojim besedam?"