JEZUS IN SAMARIJANKA

1 Ko je torej Gospod zvedel, da so farizeji slišali, da Jezus pridobiva in krščuje več učencev kot Janez,
2 čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci,
3 je zapustil Judejo in zopet odšel v Galilejo.
4 Moral je pa iti skozi Samarijo.
5 Pride torej do samarijanskega mesta imenovanega Sihar, blizu posestva, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.
6 Tam pa je bil Jakobov studenec. Ker je bil Jezus od poti utrujen, je sedel k studencu; bilo je okoli šeste ure.
7 Tedaj pride žena Samarijanka, da bi zajela vode. Jezus ji reče:"Daj mi piti!"
8 Njegovi učenci so bili namreč odšli v mesto, da nakupijo hrane.
9 Samarijanka mu pravi:"Kako da ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?" (Judje se namreč ne družijo s Samarijani)
10 Jezus ji je odgovoril:"Ko bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi:'Daj mi piti', bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode."
11 Žena mu reče:"Gospod, še zajemati nimaš s čim in vodnjak je globok; odkod imaš torej živo vodo?
12 Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil sam in njegovi sinovi in njegova živina?"
13 Jezus ji odgovori:"Vsak kdor pije od te vode, bo spet žejen;
14 kdorkoli pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikdar žejen, marveč bo voda, ki mu jo bom dal, v njem postal studenec vode, ki teče v večno življenje."
15 Žena mu reče:"Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila semkaj zajemat."
16 Jezus ji reče:"Pojdi, pokliči svojega moža in pridi semkaj!"
17 Žena odgovori:"Nimam moža." Jezus ji rece:"Prav si rekla:'Nimam moža';
18 kajti imela si pet mož in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož; to si prav povedala."
19 Žena mu reče:"Gospod, vidim, da si prerok.
20 Naši očetje so molili na tej gori, a vi govorite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti."
21 Jezus ji pravi:"Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste Očeta molili ne na tej gori, ne v Jeruzalemu.
22 Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti rešitev prihaja od Judov.
23 Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici - kajti Oče si tudi želi takih molivcev.
24 Bog je duh - in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici."
25 Žena mu reče:"Vem, da pride Mesija (ki se imenuje Kristus); ko pride on, nam vse razodene."
26 Jezus ji odgovori:"Jaz sem, ki govorim s teboj!"
27 Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko. Vendar ni nobeden rekel:"Kaj hočeš ali kaj govoriš z njo?"
28 Žena pa je pustila svoj vrč, šla v mesto in pripovedovala ljudem:
29 "Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila; ali ni on Kristus?"
30 Šli so iz mesta in se napotili k njemu.

JEZUSOVA JED

31 Medtem so ga učenci prosili:"Rabi, jej!"
32 On pa jim je rekel:"Jaz imam hrano za jed, ki je vi ne poznate."
33 Učenci so torej govorili med seboj:"Mar mu je kdo prinesel jesti?"
34 Jezus jim reče:"Moja jed je, da izvršujem voljo tistega, ki me je poslal in da dovršim njegovo delo.
35 Ali ne pravite:'Še štiri mesece, pa pride žetev?' Glejte, povem vam, povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela za žetev.
36 Žanjec prejema plačilo in spravlja sad za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec.
37 Kajti v tem je pregovor resničen:'Eden seje, drugi žanje,'
38 Jaz sem vas poslal, da požanjete to, za kar se niste vi trudili. Drugi so se trudili in vi ste prišli v njihovo delo."

JEZUS UČI V SAMARIJI

39 Iz tistega mesta je mnogo Samarijanov verovalo vanj zaradi besed žene, ki je pričevala:"Vse mi je povedal, kar sem storila."
40 Ko so torej Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni.
41 In še mnogo več jih je verovalo vanj zaradi njegove besede;
42 ženi pa so govorili:"Ne verujemo več zaradi tvojega pripovedovanja, zakaj sami smo ga slišali in vemo, da je resnično Rešitelj sveta."

JEZUS OZDRAVI SINA KRALJEVEGA URADNIKA

43 Po teh dveh dneh je odšel odtod v Galilejo.
44 Sam Jezus je namreč pričal, da prerok nima časti v domačem kraju.
45 Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je bil ob prazniku storil v Jeruzalemu; kajti tudi oni so bili prišli k praznovanju.
46 Prišel je torej spet v Kano Galilejsko, kjer je bil spremenil vodo v vino. V Kafarnaumu pa je bil kraljev uradnik, čigar sin je bil bolan.
47 Ko je ta slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina; ta je namreč umiral.
48 Jezus mu je tedaj rekel:"če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete."
49 Kraljevi uradnik mu reče:"Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!"
50 Jezus mu odvrne:"Pojdi, tvoj sin živi." Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel.
51 A že na poti so mu prišli naproti služabniki in povedali, da njegov sin živi.
52 Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu:"Včeraj ob sedmi uri ga je mrzlica pustila."
53 Oče je tedaj spoznal, da je bilo to ob tisti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel:"Tvoj sin živi."In veroval je on in vsa njegova hiša.
54 To je bilo že drugo znamenje, ki ga je Jezus storil po svojem prihodu iz Judeje v Galilejo.